G-judo

 

 

 

 

 

 

Posebno ponosni smo na naše športne skupine G-juda. Člani prihajajo iz različnih organizacij kot so varstveno delovni centri in socialno-varstveni zavodi, pa tudi posamezniki s težavami v gibanju ali drugimi psiho-fizičnimi izzivi. Na internetu smo zasledili duhovito pojasnilo črke G in sicer kot Great Good Judo!

KLIKNITE ZA URNIK IN LOKACIJE

CENIK: 

KONTAKT:

ŠE NEKAJ O G-JUDU V SLOVENIJI:

  1. PRVI FESTIVAL JUDA ZA VSE JOŽETA ŠKRABE - DRŽAVNO PRVENSTVO JZS V INKLUZIVNEM JUDU 2017
  2. V avgustu smo predstavili G-Judo v radijski oddaji. Vabljeni k poslušanju.
  3. V juniju 2016 smo v sodelovanju s Fakulteto za šport izvedli merjenje moči stiska pesti in rezultate objavili v strokovni reviji Šport. Če želite prebrati članek, kliknite TUKAJ.
  4. Maja 2016 smo izvedli 1. Šolsko športno tekmovanje v G judu za mlade invalide. Videoposnetek je na voljo TUKAJ.
  5. Udeležili smo se tudi mednarodnega tekmovanja v Ravenni. Fotoutrinke si lahko ogledate na spodnjih povezavah:

"Ob vseh ostalih prednostih pred drugimi športi ima judo še to, da so si z vstopom v dojo (dvorano) vsi udeleženci med sabo enaki. Stroge norme obnašanja namreč temeljijo na medsebojnem spoštovanju, torej tudi spoštovanju drugačnosti."

OSEBE S POSEBNIMI POTREBAMI IN TEKMOVALNI ŠPORT

"Tekmovalna komponenta športa je ena pomembnejših. Tekmovati pomeni primerjati se z drugimi ali s samim sabo. Gre za naravno človeško potrebo ali motiv. Seveda so lahko cilji in želje različni. V desetletnem delu v športu z osebami s posebnimi potrebami sem pri športnikih zaznaval sorazmerje med potrebo (želje) po športnem udejstvovanju in željo po tekmovanju. Specialna olimpijada je gibanje, ki je na področju športa oseb z motnjo v duševnem razvoju najbolj zaslužno za uvajanje in širitev športne aktivnosti med omenjeno populacijo. Tudi v Sloveniji ima Specialna olimpijada bogato tradicijo. Je regijsko organizirana in omogoča treninge in tekmovanja vsem osebam z motnjo v duševnem razvoju, če je to seveda njihov interes. Tudi specialna olimpijska prisega vsebuje tekmovalno komponento športa: »Pustite mi zmagati! Če ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu!« Drugo pomembno gibanje je para-olimpijsko gibanje, ki je prvenstveno namenjeno drugim vrstam prizadetosti, ima pa prav tako pri nas bogato tradicijo."

OSEBE S POSEBNIMI POTREBAMI IN OBIČAJNI ŠPORTNI KOLEKTIV

"Dejstvo je, da so pri nas športni klubi (društva), ne glede na stopnjo organiziranosti in nivo tekmovanja, usmerjeni k rezultatom. Temu so podrejene tudi aktivnosti klubov. Žal se je treba na tem mestu dotakniti tudi temne plati športa,ki je njegov neizogibni spremljevalec, kadar višji, nezdravi cilji nadvladajo zdrav športni duh. Pa vendar je ravno športni klub prostor, kjer je najbolj celostno in strokovno poskrbljeno za izvajanje športne panoge. Seveda se na tem mestu kar samo ponuja vprašanje: »Imajo v športnem klubu mesto tudi osebe s posebnimi potrebami?« Odgovor je seveda: Da! Vendar morajo biti za to izpolnjeni določeni pogoji. Lep primer tovrstne integracije smo videli trenerji juda,ki smo se udeležili seminarja v Cardiffu. Organizacija Welsh Integrated Sports Plan (WISP) je bila ustanovljena leta 1988 z namenom, da vzpostavi in vzdržuje mrežo integriranih športnih sekcij in klubov, ki bi omogočali športno udejstvovanje osebam s posebnimi potrebami, in sicer v različnih športih.

Organizacijsko so aktivnosti vezane na obstoječo infrastrukturo in strokovni kader v klubih, kjer posamezni šport gojijo. Tako športniki, ki trenirajo v teh klubih, prihajajo na treninge integriranih sekcij in trenirajo skupaj z osebami s posebnimi potrebami in narobe. Aktivnosti potekajo v judu, košarki, nogometu, sabljanju, dviganju uteži in ragbiju. Temeljna izhodišča WISP so:

Osebe s posebnimi potrebami niso samo sposobne sodelovati v športu oz. fizičnih aktivnostih, nekatere med njimi lahko postanejo v športu, ki so ga izbrale, celo zelo dobre.

Osebe s posebnimi potrebami morajo imeti pravico izbire športa, ki ga bodo gojile, v najširšem smislu svojih sposobnosti kot tekmovalci, rekreativci, pomočniki, administratorji ali uradne osebe.

Športna aktivnost oseb s posebnimi potrebami ne sme biti razumljena ozko kot terapevtska dejavnost, ampak v smislu vseh prednosti, ki jih prinaša šport, in sicer: vzpostavljanja socialnih kontaktov, zdravja, zabave, možnosti potovanj, afirmacije.

Za nekatere skupine oseb ali posameznike s posebnimi potrebami je pomembno, da trenirajo na začetku v ločenih sekcijah. Mogoče se bo taka skupina ali posameznik šele pozneje želela vključiti v integrirano sekcijo."

Celoten članek si lahko preberete na naslednji povezavi:

Šport kot orodje socialnega dela